ASK Fuzinar

?lovek je za?el uporabljati smu?i bodisi kot lovec, popotnik, vojak in še kaj �e v davni preteklosti.

Današnjo podobo pa je alpsko smu?anje vendarle za?elo dobivati šele v zadnjih 70 letih. Prelomna obdobja v razvoju tehnike alpskega smu?anja so �e pred prvim svetovnim prvenstvom leta 1935 zaznamovali Zdarsky (leta1896) z uveljavitvijo plu�ne tehnike in trdnih vezi, Bilgeri (leta 1908) z uvedbo uporabe dveh palic in Schneider (leta 1925) s hitrim smu?anjem v zelo nizkem smu?arskem polo�aju, ki mu je omogo?al razbremenitev pred zavojem. Prav slednjega je s t.i. tempo paralelno kristianijo in zasukom zgornjega dela trupa v smer zavoja nadgradil Seelos, ki se je s izrazitim razbremenjevanjem �e zelo pribli�ali paralelnemu na?inu spreminjanja smeri. To mu je omogo?alo hitrejše smu?anje, la�jo izvedbo takratnih tekmovalnih zavojev in v kon?ni posledici tudi zmago na prvem svetovnem prvenstvu leta 1935 v slalomu. Le dve leti kasneje sta na podoben na?in Francoza Allais in Couttet smu?ala �e popolnoma paralelno, kar je hkrati pomenilo izhodiš?e za iskanje novih na?inov smu?anja, denimo po grbinah oziroma globokem snegu. Vse do 50. let je imela torej prevladujo? vpliv francoska rotacijska tehnika, so?asno pa so �e pred drugo svetovno vojno v Avstriji pojavili za?etki tehnike smu?anja z nasprotnim sukanjem ramen, ki je bila uradno prvi? predstavljena šele leta 1955 na kongresu Interski v francoskem Val d’Iseru. Pomembnost vloge ustreznega gibanja, nastavka robnikov, smu?arskega odklona in nasploh razvoja smu?arske tehnike v omenjeni smeri je z zmago v smuku, slalomu in veleslalomu nekoliko kasneje na olmpijskih igrah v Cortini d’Ampezzo leta 1956 potrdil Toni Sailer.

 �e od ?asa Bilgerijeve nordijsko-alpinske tehnike so bili nosilci razvoja smu?arske tehnike tekmovalci Skladno s splošnim dru�benim napredkom se je razvijal tudi sistem tekmovanj, zaradi ?esar se je alpsko smu?anje tako razmahnilo, da ga mnogi v svetu uvrš?ajo med mno�i?ne in najbolj priljubljene oblike zimske športne rekreacije. Posledica razmaha zimskega turizma in ?edalje ve?je priljubljenosti smu?arskega športa je bila tudi graditev novih smu?arskih naprav v smu?arskih središ?ih. Med otroki in rekreativnimi smu?arji nasploh je bilo ?edalje ve? navdu?encev, ki so tako ali druga?e poskušali posnemati Killyja, Stenmarka, Zurbriggna in druge zvezde priljubljenega smu?arskega cirkusa.

Na razvoju smu?anja je vidne posledice pustilo tudi ve?letno obdobje zelenih zim, ki nam ga je nekako le uspelo premagati z razli?nimi na?ini umetnega zasne�evanja. Velikemu upadu števila smu?arjev niso botrovale samo “suhe” zime, temve? tudi upo?asnjen napredek v razvoju opreme. Zato je bila ve? kot potrebna nova prelomnica v razvoju opreme in posledi?no seveda tudi tehnike smu?anja, imenovana carving. ?eprav je o na?inu vodenja zavojev brez stranskega oddrsavanja �e leta 1966 pisal Francoz Gorges Joubert, se je njegova ideja za?ela bolj mno�i?no uresni?evati šele po letu 1990. Vlogo nosilcev razvoja smu?arske tehnike so poslej namesto tekmovalcev za?eli prevzemati inštituti vodilnih izdelovalcev opreme.

Spremembe, ki jih je prinesel ?as in seveda tudi splošni tehnološki razvoj, imajo posledice tudi v smu?anju. Te se ka�ejo predvsem v razvoju opreme, s tem pa je neposredno povezano spreminjanje smu?arske tehnike. Ne glede na to, ali se je razvoj opreme prilagajal potrebam tehnike smu?anja vrhunskih tekmovalcev ali obratno, je jasno, da so se v najve?ji meri spremenile smu?i. Današnje smu?i se torej razlikujejo od smu?i, s katerimi so smu?ali še pred nekaj leti! Pri tem nikakor ne smemo zanemariti izboljšanja splošne ravni kakovosti �ivljenja, ki se ne ka�e le v “obte�enosti” prodajnih polic, ampak praviloma tudi v višjem �ivljenjskem standardu.

Dvom o (ne)primernosti krajših smu?i z izrazitim stranskim lokom za vse kategorije smu?arjev je preteklost. To potrjuje tako razvoj opreme kot tudi usmenjenost sodobnih na?inov smu?anja. Omenjenim trendom pa se mora ne nazadnje prilagajati tudi metodika u?enja smu?anja, ki mora biti naravnana tako, da posamezniku glede na njegovo znanje in sposobnosti omogo?a kar se da kakovostno, hitno, predvsem pa varno napredovanje.

  Avstrijec Hans Schneider je za?etnik arlberške trehnike s plu�nim lokom leta 1925 in plu�no, škarjasto ter paralelno kristijaniji v letih od 1930 do 1935.

 Tehnika nasprotnega sukanja ramen se je pojavila leta 1936 v Švici in za�ivela šele po letu 1953 po zaslugi prof. Stefana Kruchenhauserja. 

Iz knjige "SMU?ANJE DANES" avtorjev Aleša Gu?ka in Dušana Videmška

Avtor prispevka " Kratka zgodovina alpskega smu?anja",  Dr. Bla� Lešnik